22 april, 2019 ob 3:03 pop

Spletne ankete o profesorjih so že več kot desetletje v veljavi v slovenskem visokošolskem prostoru. Čeprav so spletne ankete o profesorjih relativno nova oblika preverjanja delovanja profesorjev, pa je izpolnjevanje anket o profesorjih v veljavi v marsikateri tuji državi že kar nekaj časa – denimo na številnih uglednih tujih univerzah ankete o profesorjih veljajo kot standard že vse od dvajsetih let prejšnjega stoletja. V Sloveniji pa se še danes spopadamo z nesoglasji med različnimi akterji, ali bi morale biti tovrstne ankete javno objavljene oziroma dostopne, ali pa bi veljale zgolj za notranje informativne namene posameznih visokošolskih institucij.

Prav iz naslova neobjavljanja oziroma oteženega dostopa do rezultatov spletnih anket o profesorjih pa marsikateri študent tovrstnih anket ne vzame resno in rezultati anket so tako potencialno izpostavljeni veliki izkrivljenosti dejanskega stanja na visokošolskem zavodu oziroma kakovosti izvajanja učnega procesa. Ankete so na nekaterih fakultetah obvezne in brez izpolnjene ankete je študentu onemogočena prijava na izpit, tako da mora prav vsak študent, ki želi opravljati izpit iz določenega predmeta, izpolniti anketo o profesorjih, ki so izvajali učni proces pri tem predmetu in o tem, kako je bil študent zadovoljen z izvedbo predmeta. Na tej točki lahko izpostavimo tako prednosti kot tudi določene slabosti.

Velika prednost, da je vsak študent primoran izpolniti anketo o profesorjih in učnem procesu, je zagotovo ta, da vsak študent izrazi svoje mnenje in da lahko fakulteta operira z velikim oziroma reprezentativnim vzorcem, ki potencialno pokaže realne rezultate izvajanja predmeta. Če pa bi bilo reševanje anket prostovoljno, bi (glede na komentarje in pridobljene odzive) ankete večinoma reševali zgolj študenti, ki niso bili zadovoljni z izvedbo predmeta. Tako bi ankete pokazale izkrivljene, v nekaterih primerih morda celo nepravične rezultate. Po drugi strani pa zagotovo veliko slabost predstavlja dejstvo, da je potrebno (morda tudi nekoliko prisilno) rešiti anketo prav za vsak posamezen predmet, v kolikor se študent želi prijaviti k izpitu. Vprašalniki so gledano splošno daljše narave in v primeru, da je učni predmet izvajalo več pedagogov, je potrebno za vsakega posebej izpolniti mnenja o izvajalcu. Primarni cilj študenta je zagotovo zgolj prijava na izpit in posledično lahko tako vprašalniki za študenta predstavljajo »nepotrebno zapravljanje časa«. Z gotovostjo lahko trdimo, da marsikateri študentje tako izberejo najbližji/preprostejši odgovor, da bi se čim hitreje ognili reševanju anket. Rezultati anket so tako lahko izkrivljeni in neskladni z dejanskim mnenjem študenta o profesorju in izvajanju predmeta na splošno. Študent lahko med reševanjem ankete oceni več področij delovanja učnega procesa. Tu se porodi nova slabost: običajno študent, ki je nezadovoljen z enim segmentom izvajanja učnega procesa, že iz principa oceni tudi ostale segmente z najslabšo oceno in posledično rezultati ankete ne predstavljajo realnega stanja.

Univerza v Ljubljani navaja: »Študentska anketa je namenjena spremljanju študentskega mnenja o posameznih predmetih in pedagoškem delu visokošolskih učiteljev ter visokošolskih sodelavcev, kot jih določa Zakon o visokem šolstvu. Dodatno študenti izražajo svoje mnenje o splošnih vidikih študijskega procesa ter o obvezni študijski praksi, v kolikor se ta izvaja.« Prav tako navaja, da »pravico do izpolnjevanja ankete imajo vsi vpisani študenti na UL na vseh stopnjah študija. Anketa je na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. Izpolnjevanje ankete je za študenta anonimno in prostovoljno, ne glede na obliko izvedbe.« Navkljub zapisu, da je izpolnjevanje anket prostovoljno, pa je na nekaterih fakultetah izpolnjevanje vprašalnikov (kot že zgoraj omenjeno) obvezno in brez izpolnjene ankete se študent ne more prijaviti na izpit. Smiselno bi torej bilo, da so ob obveznem izpolnjevanju anket kasneje ankete tudi javno dostopne in da so tako študenti kot tudi profesorji seznanjeni z zadovoljstvom študenta o predmetu. Le tako bi se izvajalci učnega procesa lahko zavedali, kaj moti študente in na katerih področjih so možne izboljšave. To bi lahko zagotovo predstavljalo prvi korak k izboljšanju učnega procesa. Morebiti je še prezgodaj govoriti o kakršnikoli (hujši) posledici, a v primeru negativnih rezultatov anket kot sicer subjektivnih mnenj posameznikov bi veljalo dopustiti možnost razmisleka o lažjem sankcioniranju pedagogov z negativno oceno.

V pravilniku Univerze v Ljubljani je prav tako zapisano, da »na osnovi rezultatov ankete organi članice in posamezni izvajalci izboljšujejo študijske programe, način njihove izvedbe in pedagoškega dela«, sporno pa je, da ta trditev v praksi malone ne drži. Kot izjemno lahko navedemo le študentske svete posameznih članic, ki imajo možnost vpogleda v rezultate anket pri odločanju v postopku habilitiranja pedagoga v višji naziv. To pa je hkrati povod v odprtje novega problema: študentski svet vpogleda v rezultate anket rednih profesorjev nima. Tako lahko ponovno razpravljamo o zaščitenosti/nedotakljivosti rednih profesorjev, ki je že dlje časa sporna.

V zgornjih odstavkih je bila predstavljena predvsem glavna problematika spletnih anket o profesorjih in učnem procesu (predvsem na Univerzi v Ljubljani), vendar pa se moramo zavedati, da ima pravila o anketah vzpostavljena vsaka univerza posebej in ločeno. Tukaj lahko v nekoliko svetlejši luči izpostavimo drugo največjo univerzo v Sloveniji – Univerzo v Mariboru, ki se je leta 2006/2007 odločila, da bo javno objavljala rezultate anket o profesorjih in študijskem procesu. Rezultati anket so tako neposredno dostopni na spletni strani univerze, saj so bili v Mariboru mnenja, da ankete predstavljajo informacije javnega značaja, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnih uslužbencev.

V prihodnje lahko študentje zgolj upamo, da bodo vsi rezultati anket na vseh univerzah v Sloveniji javno dostopni. Glavni namen anket je namreč, da bi izboljšale kakovost delovanja profesorjev in učnega procesa. V nasprotnem primeru se lahko vprašamo, kakšen pomen tovrstni vprašalniki sploh imajo?

Odbor za visoko šolstvo Zveze ŠKIS

Vir: Zveza ŠKIS

@ZVEZAŠKIS