1 marec, 2019 ob 8:26 dop

Z oblikovanjem enotne strukture visokega šolstva v Evropi se je bistveno povečala preglednost in primerljivost do takrat vsebinsko in strukturno različno oblikovanih študijskih programov. Enotna visokošolska struktura je olajšala primerjanje in priznavanje kvalifikacij bodisi za nadaljni študij v drugi evropski državi bodisi za iskanje zaposlitve na evropskem trgu dela. So pa spremembe povzročile kar nekaj razprav in zmede na nacionalni ravni, zlasti glede pridobljenih stopenj izobrazbe in nazivov ter primerjavo le-teh s prejšnjo, tj. predbolonjsko ureditvijo. Dotični prispevek skuša orisati in poenostavljeno prikazati glavne spremembe na področju pridobivanja posameznih stopenj izobrazbe.

Leta 2004 je zakonodajalec v okviru bolonjske reforme uvedel numerične stopnje izobrazbe. Študijski programi se tako razvrščajo v:

  • stopnjo: visokošolski strokovni in univerzitetni študijski programi,
  • stopnjo: magistrski študijski programi in enoviti magistrski študijski programi ter
  • stopnjo: doktorski študijski programi.

Pred tem je veljala delitev študijskih programov na dodiplomske (za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe) in podiplomske (za pridobitev specializacije, magisterija in doktorata znanosti). Novela Zakona o visokem šolstvu (Zvis-D) je vzpostavila tudi primerjavo s prejšnjimi stopnjami – določila je, da so študijski programi prve stopnje dodiplomski, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.

Leta 2016 se je začel uporabljati še Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK), ki določa Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK), to je enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji. Slovensko ogrodje kvalifikacij predstavlja enotni sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Sestavlja ga 10 ravni, od tega so ravni 6–10 namenjene terciarni ravni izobraževanja.

IZOBRAZBE  PO PREDBOLONJSKIH PROGRAMIHRAVEN SOKIZOBRAZBE PO BOLONJSKIH PROGRAMIH
višješolski strokovni programi6
specializacija po višješolskih programih7visokošolski strokovni programi (1. bolonjska stopnja)
visokošolski strokovni programiuniverzitetni programi (1. bolonjska stopnja)
specializacija po visokošolskih strokovnih programih8magisteriji stroke (2. bolonjska stopnja)*naziv je ZA imenom
univerzitetni programi
specializacija po univerzitetnih programih9
magisteriji znanosti*naziv PRED imenom
Doktorati znanosti*naziv PRED imenom10doktorati znanosti (3. bolonjska stopnja)

Kot je razvidno iz tabele so pred bolonjsko reformo pri nas obstajali samo t. i. znanstveni magisteriji. Ti so usmerjali študenta v znanstveno raziskovalno delo, ki je študenta vodilo predvsem v akademsko kariero. Bolonjski proces je uvedel novo vrsto magisterijev,  to so t. i. strokovni magisteriji, kjer študentje poglabljajo znanje iz prve študijske stopnje. Strokovni magistrski študiji izobražujejo za raziskovalno-razvojno delo v stroki in hkrati omogočajo nadaljevanje znanstvenega raziskovanja v okviru študija tretje, doktorske stopnje.

Da je zmeda še nekoliko večja, se pridobljena izobrazba v ravni izobrazbe razvršča tudi v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja iz leta 2006. Uredba se od SOK-a razlikuje po številu ravni (teh je 8 in ne 10, vsebujejo pa tudi podravni). Posledično se Uredba seveda razlikuje tudi po uvrščanju posamezne izobrazbe vanje.

RAVNI IZOBRAZBE PO PREDBOLONJSKIH PROGRAMIHRAVEN PO UREDBIRAVNI IZOBRAZBE PO BOLONJSKIH PROGRAMIH
višješolski programi (do 1994)6/1
višješolski strokovni programi
specializacija po višješolskih programih6/2visokošolski strokovni programi (1. bolonjska stopnja)
visokošolski strokovni programiuniverzitetni programi (1. bolonjska stopnja)
specializacija po visokošolskih strokovnih programih7magisteriji stroke (2. bolonjska stopnja)*naziv je ZA imenom
univerzitetni programi
specializacija po univerzitetnih programih8/1
magisteriji znanosti*naziv PRED imenom
Doktorati znanosti*naziv PRED imenom8/2doktorati znanosti (3. bolonjska stopnja)*naziv PRED imenom

Pridobljena izobrazba se v ravni izobrazbe torej lahko razvršča po dveh različnih pravnih podlagah, in sicer v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja iz leta 2006 ali v skladu z Zakonom o slovenskem ogrodju klasifikacij iz leta 2016. Poudariti je potrebno, da je na podlagi razlage Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pri zapisovanju ravni izobrazbe smiselneje uporabljati Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij.

Glede uporabe strokovnega oziroma znanstvenega naslova pa nam je lahko v pomoč Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih. Ta pove, kako se posamezni naslov tvori in pripisuje. Ker je naslov obvezna sestavina posameznega študijskega programa, je pomembno, da ga posameznik uporablja takšnega, kot ga je pridobil po zaključenem programu (ne pa po kateremkoli programu, ki je v isti ravni izobrazbe). Uporaba naslova, ki ga posameznik ni pridobil, namreč ni dovoljena in se celo kaznuje z globo.

Odbor za visoko šolstvo

Vir: Zveza ŠKIS

@ZVEZAŠKIS